Pasivne hiše

Pasivna hiša je zgrajena tako, da dobro izkorišča sončno energijo, toplotne izgube pa so zmanjšane. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Manjkajoče toplotne potrebe za ogrevanje stavbe pri tem ne smejo presegati 15 kWh/m2 bivalne površine letno.

Toplotne izgube se zmanjšujejo predvsem z primerno orientiranostjo in postavitvijo objekta v prostor, vgradnjo večjih debelin izolacije, vgradnjo kontroliranega prezračevanja, preprečevanjem nekontroliranih konvekcijskih izgub skozi netesna mesta, zmanjševanjem toplotnih mostov ter ustreznim oblikovanjem. Termografski posnetek, ki prikazuje majhno izgubo toplote pasivne hiše (na desni) v primerjavi z navadno hišo (na levi).

Optimalizacijo prihranka pri izrabi toplote dosežemo še z grelniki vode na sončno energijo, s pasivnim ogrevanjem dotoka zunanjega zraka, namenjenega za prezračevanje prostorov, s toploto zemlje.

Nadaljnjo porabo energije v gospodinjstvu lahko zmanjšamo tudi z uporabo energijsko varčnih gospodinjskih aparatov. Poraba energije v gospodinjstvu naj bi bila namreč minimalna (42-120 kWh/m²).

V nadaljevanju nekaj naših referenc: