Pasivna hiša je zgrajena tako, da dobro izkorišča sončno energijo, toplotne izgube pa so zmanjšane. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Manjkajoče toplotne potrebe za ogrevanje stavbe pri tem ne smejo presegati 15 kWh/m2 bivalne površine letno.

Toplotne izgube se zmanjšujejo predvsem z primerno orientiranostjo in postavitvijo objekta v prostor, vgradnjo večjih debelin izolacije, vgradnjo kontroliranega prezračevanja, preprečevanjem nekontroliranih konvekcijskih izgub skozi netesna mesta, zmanjševanjem toplotnih mostov ter ustreznim oblikovanjem. Termografski posnetek, ki prikazuje majhno izgubo toplote pasivne hiše (na desni) v primerjavi z navadno hišo (na levi).

Optimalizacijo prihranka pri izrabi toplote dosežemo še z grelniki vode na sončno energijo, s pasivnim ogrevanjem dotoka zunanjega zraka, namenjenega za prezračevanje prostorov, s toploto zemlje.

Nadaljnjo porabo energije v gospodinjstvu lahko zmanjšamo tudi z uporabo energijsko varčnih gospodinjskih aparatov. Poraba energije v gospodinjstvu naj bi bila namreč minimalna (42-120 kWh/m²).

V nadaljevanju nekaj naših referenc:


Stanovanjska hiša Vnanje Gorice

Stanovanjska hiša Vnanje Gorice Enodružinska, navzven klasična pasivna hiša, katere gradnjo smo zaključili v začetku letošnjega leta. Objekt je zaradi razgibanega terena zasnovan tako, da ima za razliko od klasičnih hiš bivalne prostore v nadstropju.

Hišo zaznamujejo minimalistično pritličje, namenjeno prostorom za otroka, in zgornje nadstropje, kjer so lepo izkoriščene naravne danosti bližine hriba s prostorno teraso in prijeten vpliv popoldanskega sonca, ki pokriva večji del bivalnih prostorov.

V spodnji fotogaleriji lahko spremljate gradnjo:

Kot dodatek pa objavljamo še osnovne skice:

Stanovanjska hiša Vič

Gradnja na ključ stanovanjske hiše na Viču končana v letu 2013.

Vas z napisanim nismo prepričali?
Naj strokovnost dokažemo v živo